Več o izzivih

HACKATHON »KULTURNA PUSTOLOVŠČINA NA DLANI«

Zasnova IT rešitve naj bi naslavljala naslednje splošne izzive:

  • Digitalizacija na področju kulturne dediščine in turizma
  • Doseganje višje dodane vrednosti v turizmu (5-zvezdična doživetja, posredno tudi desezonalizacija/dekoncentracija)
  • Približanje kulture turističnim podjetjem in/ali turistom
  • Uporaba odprtih podatkov

PODROBNEJŠI OPIS VSEBINSKIH IZZIVOV

Na področju kulturne dediščine je namen izpostaviti naslednje tri konkretne izzive, ki se kažejo kot bistveni z vidika turistične promocije:

  • Povezovanje ponudbe različnih vrst dediščine (tudi digitalne) in vključevanje manj znane dediščine (tudi izven glavnih sezon (desezonalizacija) oziroma sezoni prilagojeno

Kulturna dediščina kot povezovalka in kot orodje za desezonalizacijo in dekoncentracijo turističnega obiska. V Sloveniji je premalo povezovanja med inštitucijami, ki vzdržujejo ali promovirajo dediščino  (ponudniki nepremične, premične in nesnovne kulturne dediščine). Nepovezane so  tematske kulturne ponudbe: prazgodovina z najstarejšim instrumentom, koliščarji:  antika s prezentacijo od Simonovega zaliva, Ajdovščine, Celja, Ljubljane in Ptuja ter aktivno predstavljanje življenja in antičnih jedi; kultura Slovanov, Langobardov in drugih  ljudstev ter obdobij tega prostora skozi srednji vek do danes.

Dediščina podeželja je premalo celostno povezana med regijami in turističnimi ponudbami. Dobrodošle pobude povezav zgodovinskih mest, gradov in cerkva so vključno s kulturnimi potmi razdrobljene in slabše prilagojene novim generacijam in medijem. Neizkoriščena je industrijska dediščina, npr. dediščina rudarjev in sodobna arhitektura. Ponudba kulturne dediščine v Sloveniji je lokalno zelo bogata, žal  pa premalo poznana in povezana s turističnim gospodarstvom. Povezave med kulturno dediščino in ustvarjalci turističnih programov so pogoste na lokalni ravni, njihove nadgradnje pa je malo ali je ni.

Slovenija ima raznoliko kulturno dediščino, ki je razpršena, kar omogoča širitev turistične ponudbe tudi izven glavnih turističnih središč (Ljubljana, Bled, Postojna,…). Za Slovenijo je značilna velika sezonskost turizma. Kar 52 % turističnih prenočitev je ustvarjenih v štirih mesecih med junijem in septembrom. Opazna je koncentracija na nekaj krajev, kjer se čuti preobremenjenost z dnevnimi obiskovalci: Bled, Ljubljana, TNP).

Kako lahko kulturo približamo turističnim podjetjem in turistom, da jo bodo spoznali v vseh  večplastnih elementih, njihov obisk pa bo zagotavljal razpršitev turističnih tokov v času in prostoru ter razvoj odgovornega in trajnostnega turizma, od katerega bodo imeli korist tako kulturna dediščina kot lokalno prebivalstvo?

Kako lahko kulturo približamo turističnim podjetjem in turistom, da jo bodo spoznali v vsej svoji veličini, njihov obisk pa bo zagotavljal razpršitev turističnih tokov v času in prostoru ter razvoj odgovornega in trajnostnega turizma, od katerega bodo imeli korist tako kulturna dediščina kot lokalno prebivalstvo?

  • Povezovanje dediščine in gastronomije

Slovenija – Evropska gastronomska regija ali Taste sLOVEnia

Slovenija je v letošnjem letu pridobila naziv »Evropska gastronomska regija 2021«. Prehrana, naše vsakdanje in praznične jedi, je tudi naša nesnovna kulturna dediščina. Kdor bi hotel spoznati najbolj prepoznavne jedi in pijače kar 24 slovenskih gastronomskih regij, bi lahko 365 dni okušal vsak dan nekaj drugega. Kulinarična pestrost je vse pomembnejši razlog za turistični obisk in  odkrivanje Slovenije. Izvorna in sodobno nadgrajena gastronomska dediščina v povezavi z drugo kulturno dediščino in kulturno ponudbo (npr. ogled kulturne dediščine, muzeja ali galerije, obisk predstave ali koncerta, udeležba na rokodelski delavnici) sodobnim turistom lahko nudi drugačna kulturna in kreativna doživetja.

Gastronomski turizem je ena izmed najhitreje rastočih turističnih panog zadnjih nekaj let. Gastronomija, kot sestavni del kulturne dediščine, omogoča neposredno izkušnjo z lokalno kulturo. Med najpogostejše tradicionalne oblike gastronomske ponudbe sodijo izkušnje obedovanja v restavracijah, obiski vinskih kleti, udeležba na gastronomskih prireditvah… Tovrstne izkušnje so večinoma omejene na obisk in pokušino. Fenomen delitvene in eksperimentalne ekonomije, ki že dalj časa vpliva na način doživljanja turistične ponudbe, v ospredje prinaša personalizacijo in možnost soustvarjanja izkušnje.

Kako torej lahko hrana/gastronomija vpliva na oblikovanje drugačne turistične izkušnje, v kateri turist ne bo zgolj konzument, pač pa so-kreator? Kako lahko s kombinacijo tradicionalnih in ne tradicionalnih oblik turistične ponudbe ustvarjamo vez med inovacijami in avtentičnostjo ter tako vplivamo ne zgolj na ohranjanje dediščine, pač pa tudi na ustvarjanje prihodnosti?

  • Večje povezovanje dediščine na mednarodnih seznamih (Unesco in Znak evropske dediščine) z lokalno ponudbo

V Sloveniji imamo štiri spomenike, vpisane na UNESCO Seznam svetovne dediščine, ki so: Dediščina živega srebra – Almaden in Idrija, Prazgodovinska kolišča okoli Alp na Ljubljanskem barju, Škocjanske jame,

Starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope. Za vpis pripravljamo nominacijo Plečnikovih del v Ljubljani.

Dva elementa sta vpisana na UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva:

Škofjeloški pasijon in Obhodi kurentov. Za vpis sta pripravljeni nominaciji za klekljanje čipk in suhozidno gradnjo.

Dva slovenska kulturna spomenika imata Znak evropske dediščine:  Partizanska bolnišnica Franja in Spominska cerkev na Javorci. Znak evropske dediščine ima samo 38 spomenikov po Evropi.

Čeprav je osnovni namen UNESCO seznama svetovne dediščine spodbujati razumevanje in upravljanje spomenikov z izjemno univerzalno vrednostjo,  je vključitev na seznam tudi splošno priznana blagovna znamka, ki deluje kot močno marketinško orodje. Mednarodno prepoznavni in zaščiteni spomeniki lahko predstavljajo motiv za prihod »kulturnih« turistov (v nekaterih primerih se je obisk turistov po vpisu povečal celo za več kot 70 %). V Sloveniji potencial blagovne znamke UNESCO in drugih mednarodno prepoznavnih spomenikov za turizem še ni dovolj prepoznan in uporabljen. Ob povezavi z lokalno kulturno dediščino in drugo lokalno turistično ponudbo lahko UNESCO in drugi mednarodno prepoznavni spomeniki postanejo gibalo odgovornega in trajnostnega turizma.

ODPRTI PODATKI – NACIONALNI PORTAL ODPRTIH PODATKOV

Portal OPSI je vzpostavljen na podlagi zakonodaje o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in predstavlja enotno nacionalno spletno točko za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor.

OPSI ima dvojno funkcijo:

1) predstavlja centralni katalog evidenc in zbirk podatkov v državi, torej centralni popis metapodatkov o vseh evidencah in podatkovnih zbirkah, ki jih vodijo državni organi, občine in drugi organi javnega sektorja;

2) predstavlja enotno spletno mesto tudi za objavo podatkov iz zbirk v odprtih in strojno berljivih formatih. Kolikor je določena zbirka v odprtih formatih že objavljena na drugem spletnem mestu, je na portalu OPSI navedena spletna povezava na takšno spletno mesto. Portal OPSI poleg podatkov državnih organov vključuje tudi objavo odprtih podatkov lokalnih skupnosti.

Portal zagotavlja vsem pravico do brezplačne in enostavne ponovne uporabe tistih prosto dostopnih podatkov, ki so objavljeni na način “odprtih podatkov” in sicer za katerikoli (neprofitni/profitni) namen.

Za odprte podatke, ki so objavljeni na portalu, velja pravilo “odprte licence” (edini pogoj ponovne uporabe je navedba vira; CC BY 4.0).

Za hackathon smo vam pripravili seznam zbirk, kjer najdete najpomembnejše odprte podatke. Ne se ustrašiti – seznam je obširen, ampak z namenom, da vam olajša delo ter iskanje idej!

Portal OPSI: https://podatki.gov.si